Ministrica Fajon: Slovenija vabilu v Trumpov Odbor za mir trenutno ni naklonjena

"Pravno pregledujemo vabilo skupaj tudi na ravni Evropske unije (...). Pogovarjamo se z državami, ki so vabljene, in v tem trenutku ne zapiramo vrat. Nismo pa kot takemu vabilu, ki je danes na mizi, naklonjeni," je v odgovoru na poslanska vprašanja o morebitni pridružitvi Slovenije Odboru za mir ameriškega predsednika Donalda Trumpa povedala zunanja ministrica Tanja Fajon.

Kot je pojasnila, obstaja vrsta pravnih in političnih dilem, ki jih trenutno naslavljajo. Med drugim je izpostavila, da mandat odbora ne omenja Gaze, da gre preko tega, kar je bilo dogovorjeno, in da je v nasprotju z resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi.

"Na ravni EU se izrisuje potreba, da se pogovorimo o tem, kakšen bo ta mandat," je nadaljevala in dodala, da skupnega stališče EU do Odbora za mir v tem trenutku ni.

Prav tako je dejala, da se marsikateri kritiki strinjajo, da bi lahko pri odboru šlo za rušenje ZN z vzpostavljanjem paralelne organizacije, kjer bo imel Trump zadnjo besedo o tem, kdo bo sedel v njej, kdo bo odšel ven in kdo bo prispeval zadnji, odločilni glas.

Ob tem je ponovila, da Slovenija ostaja zavezana miru v Gazi, da je podpirala mirovna prizadevanja ZDA in da si prizadeva, da bi se premirje v enklavi obdržalo. Hkrati je opozorila, da je Gaza vsak dan prizorišče novih napadov in grozljivih humanitarnih razmer.

Norveška zavrnila sodelovanje v Odboru za mir

Sodelovanje v Odboru za mir pa je danes kot prva zavrnila norveška vlada.

Kot je novinarjem pojasnil norveški državni sekretar Kristoffer Thoner, ameriški predlog glede Odbora za mir sproža številna vprašanja, ki zahtevajo nadaljnji dialog z ZDA. "Norveška se zato ne bo pridružila Odboru za mir in se ne bo udeležila slovesnosti podpisa v Davosu," je dejal.

Za Norveško je pomembno, kako je odbor povezan z uveljavljenimi strukturami, kot so Združeni narodi, in z mednarodnimi zavezami Osla, je pojasnil Thoner. Ob tem je izpostavil, da Norveška deli Trumpov cilj trajnega miru v Ukrajini in Gazi in da bo še naprej tesno sodelovala z ZDA.

Prejem vabila za sodelovanje v Odboru za mir je v torek potrdila tudi Kitajska, ki pa še ni sporočila, ali bo povabilo sprejela. Je pa Peking danes poudaril, da bo branil mednarodni sistem, v osrčju katerega so Združeni narodi, ne glede na spremembe v svetu. Kitajska, ki je stalna članica Varnostnega sveta ZN, tradicionalno zagovarja sistem ZN, hkrati pa poziva k reformam.

Washington je k članstvu v odboru, ki bi mu predsedoval Trump, povabil številne voditelje, med drugim tudi slovenskega premierja Roberta Goloba. Mnogi odločitve o pridružitvi odboru še niso sprejeli, Francija pa je že nakazala, da se odboru najverjetneje ne bo pridružila.

Vzpostavitev Odbora za mir je predvidena v Trumpovem mirovnem načrtu za Gazo, a glede na osnutek ustanovne listine ne bo namenjen samo nadzoru razvoja in obnove povojne palestinske enklave, temveč tudi reševanju kriz po svetu. Člani odbora pa bodo morali plačati milijardo dolarjev, če bodo hoteli v njem ostati trajno.